Marinka & Damjan

Spletno stran za zmenkarije, ona-on, mi je predlagala dobra prijateljica Mirjana (hvala, da si me vzpodbujala). Najprej mi je bilo nekako nezanimivo. Že sama misel na to, da virtualno spoznavam moške je bila odveč, saj nikoli ne veš, kdo se dejansko skriva za drugim profilom. Po enem letu od Mirjaninega nasveta, sem se le opogumila in si ustvarila profil. Kaj hitro mi je postalo zanimivo in zabavno.

Hitro ugotoviš tudi, da smo gor ljudje z različnimi željami in nameni in da moraš vztrajno iskati sebi podobne.

Po kakšnem mesecu dni od prijave mi je pisal Damjan. Pogovor nama nekako ni stekel, zato sva prekinila dopisovanje. Od tega je minilo približno pol leta. Bil je september. Bila sem ravno na potovanju po Portugalskem, ko mi je spet pisal. Tokrat je najin pogovor stekel v pravo smer. Dogovorila sva se, da se spoznava tudi v živo, ko pridem nazaj v Slovenijo.

Razdalja med Ljubljano in Koprom je majhna sploh, če si zaljubljen

Ker sem bila jaz iz Ljubljane in on iz Kopra, sva se dogovorila za zmenek nekje na pol poti. Vseeno sem bila malo skeptična in prestrašena, zato sem želela, da se dobiva nekje, kjer je veliko ljudi – ker nikoli ne veš, kakšen čudak je lahko in bi mogla kaj hitro pobegniti. In da ne bi samo sedela v lokalu, ampak, da si narediva zmenek kot nekakšen zanimiv izlet, z obvezno športno opravo, sva si izbrala ogled Postojnske jame.

Prvi zmenek je trajal pravljičnih sedem ur

Najprej sva se sprehodila naokoli. Sledila je vožnja z vlakcem v jamo. Ker je bilo vzdušje več kot lepo, sva šla po koncu ogleda tudi nekaj pojesti in popiti. Malo nervoze je bilo vseeno prisotne, zato sem za sprostitev in lažji potek popila dva kozarčka viljamovke :).

Ta dan sva preživela skupaj sedem ur. Vzdušje je bilo vsega po malem: nerodno, prestrašeno, lepo in nasmejano. Poslovila sva se tudi zelo nerodno oz. neosebno, brez objema ali vsaj stiska roke. Samo z besedami: Hvala, bilo je lepo in se še kaj slišiva. CIAO.

Se bova sploh še kdaj videla?

Obema je bilo neprijetno zaradi tega CIAO, bila sva zmedena, nisva vedela ali to pomeni konec druženja ali kaj drugega. Ko sva prišla domov, sva se o tem nerodnem CIAO pogovorila in se mu nasmejala. Hkrati sva se dogovorila, da se čez vikend zopet dobiva, vendar tokrat na Obali.

Druženja so se nadaljevala vse pogosteje, vse dokler se nisem za stalno preselila na Primosrko.

Odpeljal me je na zelo lep izlet po Istri. Takšno lepo druženje sva nadaljevala naprej. Sprva vsak vikend, potem vmesne dni med tednom, kmalu pa sem pristala na Primorskem za stalno.

Od tega je sedaj pet let, dobila sva dva prekrasna sinova Anžeta in Aneja, ki nama lepšata in izpolnjujeta življenje.

Želiva se tudi poročiti. Sedaj, ko sta sinova malo zrasla, smo lahko vsi štirje prisotni na ta lep dan. Najina želja je, da bi nama prinesla prstane in šopek rož. Da ju imava ob sebi in skupaj pišemo lepo zgodbo.

Oba sva mnenja, da je ona-on za spoznavanje super stvar in da se brez vas ne bi imela nikoli priložnosti spoznati. Zato vas zelo rada pohvaliva in priporočiva tudi najinim prijateljem.

Marinka in Damjan